• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

húlja -e ž (ū) zastar. potuhnjenec, podlež: namesto odločnega in ponosnega moža smo srečali huljo / zmerjali so ga s huljo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek