humaníst -a (ȋ) 

  1. 1. pripadnik humanizma: spisi srednjeveških pisateljev in razprave učenih humanistov
  2. 2. človek, katerega nazori temeljijo na spoštovanju človeškega dostojanstva in skrbi za človeka: bil je velik humanist / socialistični humanist
  3. 3. kdor se ukvarja s kako humanistično vedo: nasprotja med tehnokrati in humanisti // star. strokovnjak za klasične jezike in kulturo; klasični filolog: na klasični gimnaziji poučuje nekaj dobrih humanistov



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek