hupkáč tudi húpkač -a (á; ȗ) nar. vzhodno smrdokavra, vodeb: v luknjah starih vrb gnezdijo vrabci in hupkači



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek