húškati -am nedov. (ȗ) 

  1. 1. šumeč hitro, sunkovito se premikati: netopirji huškajo v mraku; izpod grmov so huškali zajci // ekspr. večkrat hitro, sunkovito se premakniti: sključene postave so huškale po vrtu sem in tja / sence huškajo mimo okna
  2. 2. izdihavati zrak in z njim kaj ogrevati: huškati v dlani, v premrle roke



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek