í m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, í íja (ī) deseta črka slovenske abecede: napisati i; narediti, zapisati piko na i; čitljivi iji
 
ekspr. postaviti piko na i z majhnim, a pomembnim dejanjem zadevo končati // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: kratki i
♦ 
lingv. samostalniki s končnico -i v rodilniku; i-osnova ijevska osnova; mat. število, katerega kvadrat je -1; neskl. pril.: metal. profil I in I profil profil, katerega presek je podoben veliki tiskani črki I



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek