• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

ígeln -a -o [gəl] prid. (ȋ) nanašajoč se na iglo: igelna konica, ost / igelno uho
♦ strojn. igelni oljnik oljnik, pri katerem se uravnava dotok olja z iglo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek