íhtav -a -o prid. (ī) ki je v stanju ihte: tako je bil ihtav, da bi vse razbil / to je ihtav človek, otrok / postal je ihtav in nepopustljiv / v nagovoru ihta ihtava // ki izraža, kaže ihto: govoril je z ihtavim glasom; z ihtavo kretnjo ga je odrinil / ihtava naglica, nestrpnost
íhtavo prisl.: ihtavo je delal; ihtavo jokati; kaj te briga, je rekla ihtavo
Dostopnost
Dostopnost