ihtéti -ím nedov. (ẹ́ í) močno, krčevito jokati: ves večer je neutolažljivo ihtela; samo ihti in stoka; ihtela je kot majhen otrok // knjiž. jokati: mati je tiho ihtela; pretresljivo ihteti
● 
knjiž. oče, ne bom več! je ihtel ihte govoril

ihté: ihte govoriti

ihtèč -éča -e: ihteč je zbežal; z ihtečim glasom je govorila



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek