• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

íkrn -a -o prid. (ȋ) redko ki je iz iker: okrog ločja se je naredil ikrn obroč



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek