• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

imám tudi imán -a m (ȃ) v muslimanskem okolju 

  1. 1. nekdaj naslov za vladarja: vrsta imamov, ki so sledili Mohamedu / jemenski imam
  2. 2. kdor vodi skupno molitev: izbrati imama // duhovnik: smrt starega imama
  3. 3. naslov pomembnega učenjaka



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek