1. ekspr. ugleden, premožen:imeniten človek; pri njem so kupovali najimenitnejši meščani / njegova nevesta je iz imenitne hiše
2. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v veliki meri:imeniten avtomobil; imenitna obleka; pripravili so mu imenitno kosilo / pojdi še ti plavat, voda je imenitna / knjiga je pisana v imenitnem jeziku zelo pravilnem, izrazno zelo bogatem // ekspr. ki v veliki meri izpolnjuje dolžnosti ali delovne zahteve:on je imeniten krojač / imeniten pesnik // glede na določene zahteve zelo uspešen, učinkovit:napraviti imeniten načrt / imenitna misel
3. ekspr. ki prinaša velike gmotne koristi:imeniten poklic; dobil je imenitno službo
4. knjiž. plemiški, plemenitaški, gosposki:ima imenitne prednike / biti imenitnega rodu / imeniten grof
5. zastar. bistven, pomemben, poglaviten:imenitni dogodki iz njegovega življenja; imenitni slovenski pesniki; ta stvar je silno imenitna
imenítno
1. prislov od imeniten:nalogo je imenitno opravil; imenitno živeti; imenitno oblečena ženska
2. v povedni rabi izraža veliko navdušenje nad čim:imenitno bo, če boš dobil to službo / elipt. imenitno, da te spet vidim / kot vzklik «naši so zmagali!» »Imenitno«; sam.: to je nekaj imenitnega; delati se imenitnega
Dostopnost