• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

imenítnost -i ž (ī) 

  1. 1. nav. ekspr. lastnost, značilnost imenitnega: imenitnost človeka / imenitnost obleke / poudarjati, razkazovati svojo imenitnost / občudovati imenitnost pesnikovega jezika / zastar. nekaterim stvarem je pripisoval preveliko imenitnost pomembnost // pooseb. naša imenitnost še ni večerjala
  2. 2. zastar. znamenitost, zanimivost: ogledovati si imenitnosti mesta



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek