• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

imétnik -a m (ẹ̑) kdor kaj ima: imetnik denarja; imetnik izžrebane srečke / imetnik odlikovanja / lastniki in imetniki



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek