• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

imovína -e ž (í) knjiž. premoženje, imetje: zaplenili so mu vso imovino / publ. ljudska imovina prva leta po 1945 premoženje, zaplenjeno okupatorjem ali njihovim sodelavcem // v povedni rabi to je moja imovina lastnina, last



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek