• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

imovít -a -o prid., imovítejši (ȋ) star. bogat, premožen: imovit kmet; bil je sin imovitih staršev



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek