• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

implúvij -a m (ú) pri starih Rimljanih osrednji, poglobljeni del atrija, v katerega se steka deževnica: vaze s cvetlicami ob impluviju



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek