Tipkovnice
indúlt -a m (ȗ) jur., v cerkvenem pravu pravica, ki jo podeli papež posamezniku ali kraju mimo sicer veljavnih predpisov: privilegiji in indulti
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov.
Več o piškotkih
Dostopnost