iniciatíven -vna -o prid. (ȋ) 

  1. 1. nanašajoč se na iniciativo: iniciativni predlogi; pričakovati iniciativno pomoč
     
    šah. iniciativna igra, poteza // v zvezi iniciativni odbor odbor, ki ima nalogo, da organizira, pripravi določeno akcijo, delo: iniciativni odbor bo oskrbel vse potrebno za udeležence svetovnega prvenstva; člani, predsednik iniciativnega odbora
  2. 2. knjiž. podjeten, iznajdljiv: iniciativen član društva; že takrat je bil zelo iniciativen

iniciatívno prisl.: iniciativno sodelovati



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek