inkubátor -ja (ȃ) 

  1. 1. med. naprava s stalno toploto in vlago za vzrejo nedonošenih otrok: dvojčka so dali v inkubator
  2. 2. agr. naprava za valjenje z umetnim ogrevanjem, valilnik: v inkubatorju izvaljeni piščanci
    ♦ 
    biol. naprava za gojenje mikrobov in tkivnih kultur



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek