intendánt -a (ā á) 

  1. 1. voj. oficir, ki vodi oskrbovanje vojaških enot: četni intendant; posli, služba intendantov
  2. 2. zastar. upravnik gledališča: intendant je sprejel dramo v program
    ♦ 
    zgod. predstojnik velike upravne enote Ilirskih provinc



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek