• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

investitúren -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na investituro: investiturni običaj
♦ zgod. investiturni boj spor, boj med nemškimi cesarji in papeži v 11. in 12. stoletju za pravico investiture škofov



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek