ísker -kra -o prid. (í) 

  1. 1. ki se živahno, lahkotno premika: iskri konji; njegov vranec je isker kakor vrag // knjiž. hiter, uren, živahen: isker tek; z iskrim gibom glave je vrgla s čela koder las / prijetno, iskro dekle
  2. 2. nav. ekspr. ki se iskri, sveti: isker sneg / pogledal ji je v svetle, iskre oči
  3. 3. knjiž. bister, prodoren: isker duh, razum; iskre misli

ískro prisl.: iskro dirjati; iskro ga je pogledala



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek