iskrív -a -o prid. (ī í) 

  1. 1. ki se iskri, svetlika: iskrivi biseri; iskriv sneg; nebo je bilo polno iskrivih zvezd / iskrive oči so ji veselo sijale
  2. 2. knjiž. duhovit, bister: iskriv humor; to je bila iskriva domislica, misel / izkazal se je kot zelo iskriv sogovornik



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek