istočásen -sna -o prid. (á) ki se pojavi, poteka ob istem času: istočasen izid obeh knjig; istočasen prihod gostov; istočasno prevajanje; zapletel se je v več istočasnih razmerij

istočásno prisl.: prišla sta istočasno / publ. proces narodnega zedinjevanja je bil istočasno prvi pogoj uspešnega boja proti fevdalizmu obenem, hkrati



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek