• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

izbíčati -am tudi zbíčati -am dov. (ī ȋ) 

  1. 1. pretepsti z bičem: izbičati kaznjenca / ekspr. izbičali so ga do smrti; pren. trpljenje ga je izbičalo
  2. 2. knjiž. s silo spraviti kaj iz česa: dež je izbičal iz rož vonjave

izbíčan tudi zbíčan -a -o: izbičan obsojenec; izbičano srce; prim. zbičati



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek