izbóčiti -im tudi zbóčiti -im dov. (ọ̄ ọ̑) dati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: mačka je izbočila hrbet; izbočiti prsi / izbočiti pločevino; dno posode se je izbočilo; stena se je močno izbočila
♦ les. les se izboči spremeni pravilno obliko v prečni ravnini
izbóčen tudi zbóčen -a -o: izbočen hrbet; izbočena ploskev
♦ geom. izbočeni kot kot, večji od 180° in manjši od 360°; prim. izbokel
Dostopnost
Dostopnost