Tipkovnice
izgrméti -ím dov. (ẹ́ í) ekspr. razvneto, zelo glasno reči, povedati: izgrmeti besede, govor; pošteno se je izgrmelizgrméti se brezoseb. prenehati grmeti: proti večeru se je izgrmelo
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov.
Več o piškotkih
Dostopnost