izhrôpsti -hrôpem dov., izhrópel in izhrôpel izhrôpla (óekspr. 

  1. 1. hropeč reči, povedati: izhropel je nekaj nerazločnih besed
  2. 2. s hropenjem izčrpati: na dirki je izhropel pljuča // umreti: mnogo ljudi je izhroplo pred njegovimi očmi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek