izključljív -a -o prid. (ī í) 

  1. 1. ki se da izključiti: naprava je izključljiva
  2. 2. zastar. izključen: izključljiva pravica predsednika

izključljívo prisl.: plesal je izključljivo z grofinjo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek