izklopíti in izklópiti -im dov. (ī ọ̄) prekiniti (s stikalom) električni tok in s tem ustaviti delovanje česa: izklopiti gramofon, radio; izklopiti motor; izklopiti električno peč; naprava je taka, da se sama izklopi / izklopil je telefon, da ga ne bi kdo motil pri delu / izklopiti električni tok; pren., ekspr. izklopila je vsako misel in samo ležala
 
žarg., elektr. izklopiti porabnike električne energije prenehati pošiljati električno energijo porabnikom

izklópljen -a -o: televizor ni izklopljen



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek