izkupíček tudi skupíček -čka (ȋ) denar, sprejet kot nadomestilo za kaj prodanega: prešteti, razdeliti izkupiček od prodanega blaga / star. kupiti kaj iz izkupička, za izkupiček, z izkupičkom / izkupiček predstave so namenili za dobrodelne namene
 
žarg., šport. naše moštvo je pospravilo ves izkupiček je zmagalo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek