izkúšenjski -a -o [šənprid. (ȗknjiž. 

  1. 1. dobljen iz izkušenj: izkušenjska ugotovitev; izkušenjska spoznanja
  2. 2. ki temelji predvsem na čutnem dojemanju, opazovanju; izkustven: teoretične in izkušenjske vede

izkúšenjsko prisl.: dokazati resnico izkušenjsko



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek