• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

izlív -a m (ȋ) 

  1. 1. kraj, kjer se potok ali reka izliva: urediti izliv Ljubljanice v Savo; mesto ob izlivu reke / lijakasti izliv reke
  2. 2. glagolnik od izliti:
    1. a) izliv tekočine
      ♦       med. izliv krvi nabiranje krvi v podkožju in drugih mehkih delih; izliv semena iztek semena pri nehoteni spolni nadraženosti
    2. b) bil je vajen njenih čustvenih izlivov; motili so ga taki histerični izlivi ljubezni / brati, poslušati pesniške, srčne izlive
  3. 3. posoda za odtok vode, zlasti odvečne, umazane: zliti umazano vodo v izliv



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek