izmiríti -ím tudi zmiríti -ím dov., izmíril tudi zmíril (ī í) knjiž. pomiriti, umiriti: izmiriti nasprotnike; dolgo časa se ni mogel izmiriti // publ. spraviti, pobotati: izmiriti očeta s sinom; izmiriti sprte sosede / izmiriti čustva in razum uskladiti, uravnovesiti; izmiriti se z usodo sprijazniti se
izmírjen tudi zmírjen -a -o: izmirjen s seboj
Dostopnost
Dostopnost