izmózgati -am dov. (ọ̑ekspr. 

  1. 1. izčrpati, oslabiti: neprestano delo jo je izmozgalo; razvratno življenje mu je izmozgalo moči / izmozgati zemljo
  2. 2. izrabiti, izkoristiti: tak oderuh te bo že izmozgal
  3. 3. z vztrajnim, vsiljivim prigovarjanjem priti do česa: bo že izmozgal denar iz vas

izmózgan -a -o: izmozgan obraz; bil je ves izmozgan; od vojne izmozgana dežela



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek