iznajdljív tudi znajdljív -a -o prid. (ī í) ki hitro najde ustrezno, domiselno rešitev: bister in iznajdljiv fant; okoliščine so jih prisilile, da so postali bolj iznajdljivi / iznajdljiv duh

iznajdljívo tudi znajdljívo prisl.: iznajdljivo si je to priboril



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek