izoráti -ôrjem in -órjem dov., izôrji izorjíte; izorál (á ó, ọ́) 

  1. 1. z oranjem spraviti iz zemlje: izorati kamenje, kosti / krompir so že izorali
  2. 2. z oranjem narediti: izorati brazdo; pren. skrb mu je izorala gube na obrazu

izorán -a -o: vrane stikajo za izoranimi črvi; izorana brazda; prim. zorati



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek