izpádati -am nedov. (ā ȃ) 

  1. 1. zaradi popuščenih vezi, stika padati iz naravnega, prvotnega položaja, mesta: knjigi izpadajo listi / lasje, zobje izpadajo
     
    lingv. polglasnik v sklanjatvi izpada
  2. 2. voj. delati izpade: ob napadih sovražnika so obkoljenci izpadali
    ● 
    publ. iz tega motivnega okvira izpada le ena slika ne spada vanj, je motivno drugačna

izpadajóč -a -e: izpadajoči lasje
 
les. izpadajoča grča grča, ki ni vrasla v les



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek