• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

izpeljevánje -a s (ȃ) glagolnik od izpeljevati: izpeljevanje načrta / izpeljevanje formule
♦ filoz. postopek, pri katerem se na podlagi vnaprej določenih pravil dobi iz ene formule druga, iz enega stavčnega vezja drugo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek