• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

izplačljív -a -o prid. (ī í) ki se da izplačati: posojilo je izplačljivo v treh obrokih
♦ fin. izplačljiva menica



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek