izpodbíti -bíjem in spodbíti -bíjem dov., izpodbìl in spodbìl (í ȋ)
1. z udarjanjem, tolčenjem odstraniti izpod česa:izpodbiti podstavek; izpodbiti stol / izpodbiti komu nogo, roko; zgrudila se je, kakor bi jo izpodbil; pren., ekspr. izpodbiti temelje državi
2. zanikati, ovreči:izpodbiti dokaz, trditev; tega dejstva ni mogoče izpodbiti // jur. dokazati neresničnost, nepravilnost, neutemeljenost česa:izpodbiti avtentičnost pisma, veljavnost pogodbe / izpodbiti oporoko s tožbo / izpodbiti nasprotnika, tožnika
izpodbít in spodbít -a -o:izpodbiti razlogi; sodba je bila s tem dokazom popolnoma izpodbita
Dostopnost