izpodnášati -am in spodnášati -am nedov. (ȃ) 

  1. 1. s potegom, sunkom odstranjevati izpod česa: izpodnašati podstavke / sošolci so mu radi izpodnašali stol
  2. 2. s silo, močjo preprečevati normalno premikanje nog: burja ga izpodnaša; voda jih je začela izpodnašati / brezoseb. na melišču jih je izpodnašalo // v zvezi z noga s podstavljanjem noge povzročati, da se kdo spotakne, pade: fantje so mu izpodnašali noge
  3. 3. s trajnim, hitrim tokom odstranjevati: voda izpodnaša breg / brezoseb. hišo je začelo izpodnašati
  4. 4. ekspr. preprečevati obstoj, delovanje: njegovi nasprotniki ga izpodnašajo; demokratska stranka izpodnaša republikansko / negotovost ga izpodnaša
    ● 
    ekspr. izpodnašati komu tla povzročati, da ima ogrožen (družbeni) položaj; povzročati, da ni več prepričan o pravilnosti svojega ravnanja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek