izpotíti -ím dov., izpótil (ī í) s potenjem spraviti iz sebe: izpotiti bolezen, prehlad
 
ekspr. precej dolgo je trajalo, preden je izpotil popito vino se je streznil

izpotíti se prenehati potiti se: ko se bo izpotil, mu bo dobro // izločiti veliko pota: koža se mora izpotiti; prim. spotiti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek