izpraševálec tudi spraševálec -lca [u̯ctudilc] m (ȃ)
1. kdor izprašuje:pokazal se je kot neutruden izpraševalec / pri ustnem anketiranju so izpraševalci obiskali nad petsto družin
2. kdor z vprašanji ugotavlja, preverja kandidatovo znanje:določiti izpraševalce; z natančnimi odgovori je presenetil izpraševalce; izpraševalec metodike; izpraševalec pri izpitu
3. zasliševalec:ujetnika so odpeljali pred stroge izpraševalce
Dostopnost