• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

izpríčba -e ž (ȋ) zastar. 

  1. 1. dokaz, potrdilo: imeti izpričbe; neovrgljiva izpričba / pismena izpričba
  2. 2. spričevalo: dobiti izpričbo zrelosti
  3. 3. izjava: verjeli so mojim izpričbam



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek