izpulíti in izpúliti -im tudi spulíti in spúliti -im dov. (ī ú)
1. z vlečenjem, potegovanjem spraviti kaj iz snovi, v kateri tiči:izpuliti las, zob; izpuliti nit iz blaga; izpuliti rastlino s korenino vred / izpuliti ptici perje populiti; pren., ekspr. izpuliti pohlepnost iz srca ●pog., ekspr. izpuliti hudiču rep doseči, napraviti kaj navidez nemogočega; z drznim dejanjem napraviti kaj neškodljivo // z vlečenjem, potegovanjem spraviti kaj iz česa sploh:komaj mu je izpulil nož iz rok; izpulila mu je roko, ki jo je držal; izpulil se mu je iz rok; pren., publ. na domačem terenu so jim izpulili zmago
2. ekspr. z vztrajnim prigovarjanjem priti do česa:izpulil mu je zadnje dinarje / iz otrok so izpulili vso skrivnost
izpúljen tudi spúljen -a -o:izpuljen las, zob; izpuljeno perje
Dostopnost