• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

izrentáčiti -im dov. (á ȃ) ekspr. grobo, zadirčno reči, povedati: izrentačil je celo vrsto kletvic

izrentáčiti se grobo, zadirčno izraziti jezo, nezadovoljstvo: izrentačil se je



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek