• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

izrúti -rújem dov. (ú) knjiž. 

  1. 1. s silo spraviti iz česa, navadno iz zemlje; izruvati: vihar je izrul veliko drevja; izruti s korenino; pren. izruti ljubezen iz srca
  2. 2. izpuliti, izdreti: izruti las, zob / izruti trn iz pete

izrút -a -o: izruto drevje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek