• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

izsáhel -hla -o [əu̯] prid. (á) knjiž. izsušen: izsahla trava, zemlja / izsahle ustnice



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek