• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

izsolzíti -ím [u̯z] dov., izsólzil (ī í) knjiž. izjokati: izsolziti gorje / izsolziti si oči od žalosti / ko se je izsolzila, se je umirila



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek